Osebno usklajenost dosežemo, ko uskladimo dejanja, misli in čustva. Takrat si razum in telo ne nasprotujeta, ampak sta v sozvočju. Razum in srce pa svojo pozornost prav tako usmerjata v isto smer.

Takšno stanje ni lahko doseči. Nasprotovanje samemu sebi je namreč zakoreninjeno v človeštvu in se pojavlja sam od sebe. Že od nekdaj se človeštvo spopada z ˝notranjim konfliktom˝ in tudi istočasno se je začel boj za njegovo premagovanje.

Osebna usklajenost je težnja po tem, da bi naše misli, ravnanja in občutenja organizirali tako, da bi delovali povezano in skladno tudi pri najbolj osnovnih vprašajih.

Če si naše misli, občutenja in ravnanje nasprotujejo, bo naš odnos do življenja spominjal na izgubljeno jadrnico sredi razburkanega oceana (brez prave smeri in prepuščena morskemu toku in vetru). Z usklajenostjo pa lahko krmilo prevzamemo v svoj roke in preprečimo, da bi zašli v napačno smer.