Ste že slišali za halo učinek?
Halo učinek je pogosta napaka, ki jo naredimo pri presojanju osebnosti drugih. Gre za težnjo ocenjevanja drugih lastnosti oz. celotne osebnosti na podlagi poznavanja ene lastnosti. Halo učinek je najmočnejši, kadar tisti, ki presoja, sorazmerno malo ve o osebi, ki jo presoja in kadar skuša osebo oceniti predvsem po moralnih lastnostih (kakšna je kot človek: dobra ali slaba). Halo učinek je proučeval že E.L.Thorndike (1920, v Hayes in Orrell, 1998). Udeležencem raziskave je povedal eno lastnost o izmišljeni osebi. Ugotovil je, da so na podlagi ene lastnosti prehitro sklepali na druge lastnosti in osebnost v celoti.
Za pravilno presojo ljudi je pomembno, da jih bolje spoznamo in ne ocenjujemo na podlagi ene lastnosti, še posebej, če jih ne poznamo.
Primer:
- Učitelj pri ustnem preverjanju učenca, ki ne dela problemov pri pouku in se dela kot bi trdo delal oceni z višjo oceno.
- V službi šef pohvali in ima dobro mnenje o delavcu, ki se dela kot, da je sam zaslužen za opravljeno delo, čeprav sam ni vložil veliko svojega dela.
Ste že doživeli podobno izkušnjo?